KAJ MORAM VEDETI PRED PODPISOM POGODBE O ZAPOSLITVI

Ste se prebili čez kroge razgovorov ter prejeli novico, da ste izbrani kandidat, ki ga želijo zaposliti na prosto delovno mesto? Naslednji korak je podpis pogodbe o zaposlitvi, zato je pomembno, da ste seznanjeni z vsemi pravicami, ki vam jih zakon kot delavcu, prizna in omogoča. 

1. Zakonodaja

Krovni zakon, ki ureja delovna razmerja je ZDR-1. Slednji pokriva vsa osnovna področja razmerij med delavci in delodajalci ter določa pravice in obveznosti obeh strank. V primeru, da je delavec zaposlen kot javni uslužbenec in se je torej zaposlil v državnem organu, upravi samoupravne lokalne skupnosti, javni agenciji, javnem skladu, javnem (gospodarskem) zavodu ali pri drugi osebi javnega prava, pa njegovo delovno razmerje ureja Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). Ker je v takšnih primerih delodajalec “država” je zakonodajalec zato predvidel drug krovni zakon, saj so pravice in obveznosti strank v tem primeru nekoliko drugačne.

Ne glede na to kateri krovni zakon ureja delovno razmerje, pa delodajalca prav tako zavezujejo kolektivne pogodbe, ki so jih sklenili socialni partnerji določenega področja (delodajalci in predstavniki delavcev oziroma sindikati) ter interni akti, ki jih je sprejel delodajalec sam. 

Hierarhični vrh vseh naštetih dokumentov torej predstavlja ZDR-1 (oz. ZJU). Nato mu sledijo kolektivne pogodbe, ki lahko pravice delavcev urejajo le ugodneje kot ZDR-1, nikakor pa ne strožje. Nato sledijo interni akti (npr. pravilniki, sistemizacija delovnih mest), ki zavezujejo zgolj delodajalca. Zadnja v hierarhiji aktov je pogodba o zaposlitvi, ki lahko (enako kot vsi prejšnji akti) delovno razmerje ureja le enako strogo ali ugodneje kot hierarhično višji akti. V primeru, da bi pogodba vsebovala slabše oz. bolj omejene pravice kot kolektivna pogodba, bi obveljalo določilo kolektivne pogodbe, ker je za delavca ugodneje. 

2. Pogodba o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi je torej uradni dokument, ki ureja razmerje med delavcem ter delodajalcem in je osnoven ter nujen element vsakega delovnega razmerja. ZDR-1 določa, da se mora pogodba o zaposlitvi skleniti v pisni obliki. Četudi delodajalec pogodbe delavcu ne izroči v pisni obliki in se o vseh bistvenih elementih razmerja z delavcem dogovori ustno, je takšen dogovor veljaven. Vendar pa zakon želi zavarovati pravni položaj delavcev ter preprečiti morebitne spore, zato za delodajalce, ki pisne oblike pogodbe delavcu ne izročijo, predvideva kazen od 750 do 2.000 EUR.

Bistveni elementi, ki jih mora vsebovati vsaka pogodba o zaposlitvi, da je njena vsebina zakonita ter veljavna pa so naslednji: 

• podatki obeh pogodbenih strank;
• datum nastopa dela; 
• naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, ki jo mora delavec opravljati; 
• kraj opravljanja dela; 
• čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi; 
• določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom; 
• razporeditev delovnega časa; 
• določilo o osnovni plači;
• določilo o drugih sestavin plače, plačilnem obdobju in načinu izplačevanja plače; 
• določilo o letnem dopustu;
• dolžina odpovednega roka; 
• seznam kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca.

Ker se trg dela hitro spreminja in postaja vedno bolj kompleksen, se skladno s tem spreminjajo tudi razmerja. Zelo običajno je, da so poleg bistvenih sestavin, del pogodbe tudi naslednja določila: 

Konkurenčna klavzula: slednja delavcu za določeno časovno obdobje onemogoča zaposlitev pri konkurenčnem podjetju, za namen ohranjanja poslovnih skrivnosti. Vendar pa je zelo pomembno, da se v takšnem primeru določi nadomestilo, ki ga bo moral delodajalec plačevati za čas veljavnosti konkurenčne klavzule. Torej, v primeru, da vam konkurenčna klavzula prepoveduje, da se v dveh letih po končanem delovnem razmerju zaposlite pri konkurenci, vam mora delodajalec dve leti plačevati nadomestilo, ki mora znašati najmanj tretjino povprečne mesečne plače, ki ste jo prejemali v zadnjih treh mesecih delovnega razmerja. V primeru, da takšno nadomestilo ni določeno s pogodbo o zaposlitvi, je konkurenčna klavzula neveljavna. 

Poskusno delo: ZDR-1 predvideva institut poskusnega dela, saj le-ta varuje tako delavca kot delodajalca, ko pogodbo o zaposlitvi sklepata prvič. Namen poskusnega dela je torej, da delodajalec preizkusi ali je delavec usposobljen in ali ima zadostna znanja za opravljanje delovnih nalog, ki so določene s pogodbo o zaposlitvi. Poskusno delo lahko traja največ 6 mesecev in če po preteku tega obdobja delodajalec ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, z njim prekine pogodbo o zaposlitvi. 

Klavzula o varovanju poslovnih skrivnosti: s takšno klavzulo se zaščitijo vse vrste podatkov, ki so znane omejenemu krogu ljudi znotraj družbe in se nanašajo na gospodarsko aktivnost ali položaj družbe (npr. podatki o dobaviteljih, strankah, načinu dela, ipd.). 

Pred podpisom pogodbe o zaposlitvi je torej pomembno, da pogodbo pozorno preberete ter se seznanite s kolektivnimi pogodbami in internimi akti, ki zavezujejo delodajalca. Prav tako ima delodajalec dolžnost, da vam pogodbo najmanj tri dni pred podpisom vroči v pregled ter vam s tem omogoči, da se seznanite z njeno vsebino brez pritiskov in pričakovanj. V primeru, da menite, da pogodba vsebuje določila, ki so nezakonita pa se lahko posvetujete s pravnikom. Pri tem vam lahko pomaga tudi pravni oddelek Profila d.o.o., ki ima na tem področju veliko izkušenj. Za vse dodatne informacije in podrobnosti glede vsebine nas lahko kontaktirate na profil@profil.si.

Prispevek je za vas pripravila:

Špela Mihelin,
mag. prav. (UN)